Večina lastnikov psov se sprašuje, ali bi ali ne bi. Vprašanje se seveda nanaša na odločitev, ali naj pse sterilizirajo ali ne. Ker večina ljudi primerja reproduktivne sisteme psov s svojimi lastnimi, to pomeni, da odločitve po navadi ne sprejme zlahka. Večina si misli, da bodo mogoče nekoč hoteli dati pariti svojega družinskega ljubljenca, spet drugi pa menijo, da bi bila sterilizacija njihovega pasjega spremljevalca nekaj nenaravnega. Vendar pa raziskave kažejo, da lahko sterilizacija psu pomaga do daljšega in bolj zdravega življenja, koristna pa je lahko na mnoge druge načine.
Zdravstvene težave, ki se nanašajo na razmnoževanje, so pri psih zelo pogoste, še posebej pri tistih, ki jih nikoli niso pustili do razmnoževanja. Zato velja, da čim prej psa sterilizirate, tem večje so možnosti za omejitev teh težav. Še en pogost motiv za sterilizacijo psa pa so vedenjski razlogi.
Večina ljudi ima težave s psi, ki zbežijo od doma in se ne morejo osredotočiti na nobeno stvar, kadar je v bližini samica. Običajno ubogljiv pes se spremeni v dlakav skupek podivjanih hormonov, ki ni več zmožen »logičnega razmišljanja«. Nekateri psi gredo lahko v tako skrajnost, da pobegnejo, s čimer se, kljub poskusom lastnikov, da bi zavarovali ograje in jih skušali naučiti ubogljivosti, postavijo v smrtno nevarnost.
Samci so lahko še posebej agresivni, če niso sterilizirani, lahko pa so tudi nagnjeni k boju. To lahko postane težava, če vas skrbi glede spuščanja psa s povodca. Pes naredi najhujše s tem, ko napade drugega psa, medtem ko je še vedno na povodcu. Psice prav tako lahko postanejo slabe volje, kadar se gonijo ter razvijejo predmenstrualno napetost, zaradi česar so hitro vzkipljive in nepredvidljive.
Pojavijo pa se tudi druge vedenjske težave, kot so uriniranje v stanovanju v obdobju hormonske preobremenitve, vztrajno lajanje, ki lahko povzroči težave s sosedi, kot tudi stalne spremembe v vedenju psa.
Večino lastnikov skrbi, da se bosta po sterilizaciji spremenila značaj in vedenje psa oziroma da to ne bo več isti pes. Nekateri lastniki pa upajo, da se bo vedenje njihovega psa dramatično spremenilo potem, ko so se mesece borili z njegovim težkim vedenjem. Sterilizacija psa ne bo spremenila; zaustavila bo le stalno silo, ki jih sili v to, da raje sledijo svojim hormonom kot pa vam. Prav tako obstaja še skrb glede tega, ali bo vaš pes postal debel in len.
Pravzaprav pa se nekateri psi počutijo in so videti mnogo bolje, saj ne porabljajo toliko »živčne« energije s frustracijo. Sterilizacija psa lahko odpravi možnost, da bi pes odtaval, prav tako pa psu omogoči večjo koncentracijo.
Pri samcih se zmanjša nagnjenost do klatenja za daljše obdobje, prav tako pa kažejo manj agresije. Zmanjša se njihova zmožnost za izzivanje drugih psov in ljudi v boju za prevlado, še posebej proti otrokom, ki jih lahko ima za nižje po družbenem položaju v skupini. Psice se počutijo bolje, če se jim ni treba ukvarjati s ciklom gonjenja, kar se zgodi enkrat ali dvakrat na leto. Nervozna samica se lahko počuti samozavestnejšo, še posebej, če ve, da je ne bo naskočil vsak samec v mestu.
Seveda se nekateri psi vedejo popolnoma primerno in hormonom ne pustijo, da bi jih vodili. Drugačni psi pa se znajdejo v zavetišču za živali, saj njihovi lastniki ne zmorejo shajati z vedenjem, ki ga ti psi izražajo. Sterilizacija je lahko koristna tako za psa kot tudi za lastnika. Poleg tega pa je to veliko boljša možnost kot pa iskanje novega doma za psa. Brez nagona za parjenje vas bo ljubljenec lažje poslušal, kar pomeni, da lahko z dlakastim prijateljem razvijete tesnejšo vez.
|
