Splosni clanki

Preberite nekaj zanimivih informacij o funkcijah pasje kože in kožuha ter o načinu, kako različne hranilne snovi, kot so minerali in vitamini, vplivajo na stanje kože in kožuha.

Če želimo izvedeti, ali je pes zdrav, po navadi preverimo stanje njegove kože in kožuha, saj je to dober pokazatelj zdravja. Že dolgo je znano, da se pomanjkanje različnih hranilnih snovi, poleg drugih simptomov, pokaže v obliki sprememb v strukturi, funkciji in barvi pasjega kožuha in kože. Zato ni presenetljivo, da večina lastnikov psov verjame, da je pravilno ravnanje pri prehrani psa najboljši način, s katerim lahko svojim ljubljencem pomagajo doseči najboljše mogoče stanje kožuha.

Tako prepričanje ima nekaj osnove, še posebej, če ima pes zelo pomanjkljivo ali neuravnoteženo prehrano. Vendar pa se manjše prehranske motnje pri večini psov, ki jih hranijo s komercialno pripravljenimi izdelki, pojavljajo le redko, težnja po spremembi prehrane pa običajno temelji bolj na navadah, izkušnjah in folklori kot pa na dokazanem znanstvenem dejstvu. Pravzaprav so le redki primeri kožnih bolezni, plešavosti (alopecia), pomanjkanja pigmenta ter čezmernega izpadanja dlake posledica prehrane, prav tako pa se jih da le redkokdaj zdraviti zgolj s prehransko terapijo. Kljub temu pa je še vedno najboljši nasvet, da psa hranimo z uravnoteženo visokokakovostno hrano. Nekaterim vrstam hrane so dodane hranilne snovi, za katere je znano, da koristijo stanju kože in kožuha, npr. biotin, vitamin B in cink. Izbira take posebej pripravljene hrane je koristna pri izboljšanju kakovosti stanja kože in kožuha psa.

Ali bi radi vedeli več o tem, kako prehrana vpliva na stanje kože in kožuha psa? Potem berite dalje. V tem delu opisujemo vse funkcije kože in kožuha pri psih. Nato pa obravnavamo vse, kar vpliva na stanje kožuha in kože psa, vključno s hranilnimi snovmi.

Kožuh psa
Funkcije kože in kožuha
Kaj vpliva na stanje pasjega kožuha
Pomanjkanje pomembnih maščobnih kislin (EFA)
Pomanjkanje beljakovin in aminokislin
Pomanjkanje mineralov
Pomanjkanje vitaminov
Preobčutljivost za hrano
Prebavne motnje

Kožuh psa

Kožuh živali sestavlja na milijone dlak, ki rastejo iz zgornje plasti kože, imenovane »epidermis«. Dlake rastejo v šopih iz globokih ozkih jamic, ki jih poznamo kot folikle; globina teh jamic je odvisna od velikosti dlak in mesta na telesu.

Dlaka je skoraj v celoti sestavljena iz beljakovin keratinskega tipa ter iz zelo
majhnih količin mineralov. Strokovnjaki za prehrano lahko preverijo koncentracijo teh mineralov in tako ugotovijo stanje slednih mineralov pri nekaterih živalskih vrstah. Psi potrebujejo okrog 25 odstotkov dnevno zaužitih beljakovin zgolj za rast dlake. Barvo dlake sesalcev pa določa pigment melanin, ki je v osrednjem delu stebla dlake.

Funkcije kože in kožuha

Koža in kožuh sta zapleten sistem, ki opravlja veliko nalog. Preberite o tem, kaj natanko so te funkcije.

Zaščita

Koža žival varuje pred fizičnimi in kemičnimi poškodbami in pomaga pri vzdrževanju stabilne temperature z nadzorovanjem izhlapevanja. Kožuh oblikuje izolacijsko pregrado pred temperaturnimi in drugimi spremembami.

V primerjavi z ljudmi, ki se čezmerne telesne toplote znebijo s potenjem, pa se psi ne potijo in tako ne morejo uravnavati svoje telesne temperature. Blazinice šap so edini deli pasjega telesa, kjer lahko pride do izhlapevanja. Psi se hladijo z globokim dihanjem, ki sili vlago v izhlapevanje z jezika in iz ustne votline.

Skladiščenje

Koža deluje kot skladišče za rezervne količine tekočin, maščob in elektrolitov.

Izločanje

Koža deluje kot organ, ki tekočine, nekatere minerale, dušikove spojine ter ostanke celic izloča skozi znojne in lojne žleze.

Občutenje

Koža in kožuh živali delujeta kot organa, ki občutita temperaturo ali spremembe fizičnega pritiska.

Komunikacija

Koža je pomemben organ v družabnem življenju živali, saj oddaja vonjave, ki obvladujejo spolno vedenje, ter pomaga živalim pri medsebojni identifikaciji in tudi pri identifikaciji njihovih ozemelj. Kožuh ima prav tako zelo pomembno komunikacijsko vlogo pri povezavi med ljubljenci in njihovimi človeškimi lastniki. Večini od nas prinaša trepljanje in negovanje naših ljubljencev veliko veselja. Verjetno ste že brali o nekaterih osupljivih medicinskih in fizioloških koristih takega odnosa. Psa potrepljamo po kožuhu tudi, kadar ga pohvalimo, precej gotovo pa je, da smo pse delno vzljubili tudi zaradi njihovih čudovitih in zdravih kožuhov.

Kaj vpliva na stanje pasjega kožuha

Spreminjanja pasjega kožuha ne morete opaziti, vendar pa to nikakor ni nekaj statičnega. Običajno gre kožuh skozi postopne spremembe v stanju in videzu. Psi se golijo predvsem zaradi sezonskih sprememb v dolžini dneva in temperaturi. To je najopazneje pri psih, ki živijo zunaj. Dlako izgubljajo dvakrat na leto; spomladi in jeseni. Pri psih, ki živijo v stanovanju, pa so običajno obdobja golitve manj opazna, dlako pa lahko izgubljajo skoraj nenehno vse leto.

Veliko bolezenskih stanj vpliva na kožo in kožuh psov. Čeprav so težave, povezane s prehrano, zelo pomembne, pa so na zahodu zdaj redke, saj ljudje pse večinoma hranijo z uravnoteženo pripravljeno hrano za ljubljence. Vendar pa lahko poslabšanje videza kože in kožuha povzročijo tudi mnoge druge motnje. To vključuje infekcijske bolezni bakterijskega, virusnega, glivičnega ali zajedavskega izvora; fizično ali kemično travmo; hormonske ali metabolične motnje ter druge dejavnike, ki niso povezani s hrano. Zato je najpomembneje, da se posvetujete z veterinarjem, takoj ko opazite nenadne ali precejšnje spremembe stanja kože ali kožuha vašega psa.

Značilni znaki motenj, povezanih s prehrano, so naslednji:

oblikovanje luskin in kosmičev, ki se imenujejo »prhljaj«, ter srbenje;

suha dlaka brez leska;

izguba dlake;

kožna vnetja (dermatitis).

Pogosto je najboljši prvi ukrep, ki ga lahko naredite za psa s katerimkoli od teh simptomov, prav dejstvo, da ga nekaj časa hranite z dobro uravnoteženo komercialno prehrano v skladu z navodili proizvajalca, ne pa da poskušate sami popraviti neravnotežje v prehrani. Prav tako se je dobro posvetovati z veterinarjem.

Pomanjkanje pomembnih maščobnih kislin (EFA)

Vsi sesalci potrebujejo pomembne maščobne kisline (EFA) za izdelavo celičnih membran. Maščobne kisline so povezane s številnimi vidiki zdravja, vključno s kožo in kožuhom ter z ledvično funkcijo in razmnoževanjem. Za pse je linolejska kislina, ki jo najdemo predvsem v rastlinskih oljih, glavni vir EFA. Pomanjkanje EFA povzroči grobo, suho ali krhko dlako, prhljaj, slabo celjenje ran in luskinasto kožo. Pri psih, ki dobivajo prehrano z malo maščob brez zadostne dopolnitve z rastlinskimi olji, se bo zelo verjetno razvilo neposredno ali primarno pomanjkanje EFA.

Najverjetneje je sekundarno pomanjkanje EFA pri psih povezano s težavami trebušne slinavke, jeter in tankega črevesa. Te bolezni pri psih namreč zmanjšujejo sposobnost absorbiranja in prebavljanja maščob. Če ima pes take težave, ga je treba zdraviti in nadzorovati njegovo prehrano po navodilih veterinarja.

Pomanjkanje beljakovin in aminokislin

Psom začne beljakovin in aminokislin primanjkovati, če ne zaužijejo dovolj hrane, ki vsebuje visokokakovostne beljakovine oz. pomembne aminokisline. Splošen znak pomanjkanja beljakovin je krhka dlaka, ki je brez pigmenta, zlahka izpada ter se počasi obnavlja.

Specifično pomanjkanje aminokislin, kot so tirozin, triptofan in cistin, lahko povzroči motnje pri oblikovanju pigmenta kože in dlak. Vendar pa ni preveč verjetno, da bi vaš pes doživel tovrstno pomanjkanje, razen v primeru, da se ga hrani zgolj z žitaricami. Kronično pomanjkanje žveplenih aminokislin, metionina in cistina prav tako povzroča izpadanje dlake.

Pomanjkanje beljakovin in aminokislin je najverjetnejše pri psih, ki uživajo neuravnoteženo prehrano z zelo malo beljakovinami živalskega izvora. Pri odraslih živalih lahko traja mesece ali celo leta, preden tako pomanjkanje postane očitno, zato je več verjetnosti, da boste tak problem opazili pri odraščajočih psičkih, pri katerih lahko pomanjkanje povzroči slabo rast.

Pomanjkanje mineralov

Pomanjkanje mineralov je lahko posledica mineralnega neravnotežja ali prisotnosti mineralnih antagonistov v hrani.

Sekundarno pomanjkanje cinka je še posebej lahko posledica velike količine kalcija v prehrani, ki s cinkom tekmuje do točke, kjer se absorbira. Ali pa cink biološko ni na razpolago, saj se veže s fitati v prehrani. Fitati so kompleksne organske snovi, ki vsebujejo fosfor. So predvsem v vlaknastih žitaricah, lahko pa vežejo sledne minerale, kot je cink, ter se vmešavajo v njihovo absorpcijo iz črevesja.

Znaki pomanjkanja cinka vključujejo izpadanje dlake, odebelitev kože (»parakeratozo«) in izgubo pigmentacije dlake (imenovane »achromotrichia«). Znanstveniki so pri psih identificirali nekaj stanj, ki so odvisna od cinka, ter ugotovili, da je cink zelo pomemben za optimalno stanje kože in kožuha pri psih.

Specifične pasme so lahko dovzetnejše za pomanjkanje cinka. Sibirski haski in aljaški malamut sta na primer nagnjena h kožnemu vnetju, ki je odvisno od cinka. Bolezen se po navadi začne v puberteti, vključuje pa tvorbo krast, luskin in rdečine okrog gobca, brade, oči, uhljev in na točkah pod obremenitvijo, kot so komolci in skočni zgibi. Drugi prizadeti predeli vključujejo blazinice na tacah ter zunanje genitalije. Stanje se popravi, če psu trajno dajemo dopolnila s cinkom.

Drugačen sindrom pa se pokaže pri psičkih različnih pasem, še posebej pa pri velikih pasmah. Koža na glavi, trupu in udih postane rdečkasta in krastava. Zgodovina prehrane teh psov pogosto pokaže čezmerno dopolnjevanje s cinkom ali pa s prehrano z velikimi količinami beljakovin rastlinskega izvora. Nujno pa je treba upoštevati, da je potreba psov po cinku razmeroma nizka, velike količine cinka pa so strupene.

Pomanjkanje joda ali pa motnja tiroidne presnove sta povezana s plešavostjo (alopecia). Ker je motnja presnove veliko verjetnejša kot pa neposredno prehransko pomanjkanje, je zelo pomembno, da se glede natančne diagnoze posvetujete z veterinarjem.

Pomanjkanje vitaminov

Najpogostejše pomanjkanje vitaminov pri psih sta pomanjkanje vitamina A in biotina. Pomanjkanje vitamina A je po navadi posledica prehrane z nizko količino maščob, ki pogosto temelji na pustem mesu mišic ali pa na slabo hranjeni suhi komercialni hrani slabe kakovosti.

Živali z motnjami trebušne slinavke ali jeter lahko prav tako prizadene pomanjkanje vitaminov, saj njihova telesa ne morejo pravilno absorbirati maščob. Za pomanjkanje vitamina A je značilna zelo suha in otrdela koža, suha dlaka brez leska ter izpadanje dlake. Vnetje očesne veznice ali otrdelost roženice lahko hudo prizadene pasje oči.

Jasnega dokaza za pomanjkanje biotina pri psih ni, saj normalno dobivajo svoj biotin med mikrobno sintezo v črevesju. Eksperimentalno pomanjkanje biotina so opazili pri psih, vendar le v primeru, ko so jim dali antibiotike za preprečevanje mikrobnega delovanja, poleg tega pa so uživali velike količine jajčnega beljaka. Nekuhan jajčni beljak vsebuje beljakovino, ki se imenuje avidin in ki preprečuje delovanje biotina ter povzroči, da ta ni na voljo živali. Za pse s pomanjkanjem biotina je značilen grob kožuh brez leska, izpadanje dlake, luskinasta ali seboroična koža, vnetja, potenje in razjede na koži.

Drugi vitamini, ki lahko vplivajo na stanje kože in kožuha, kadar jih je premalo, so riboflavin, piridoksin, niacin, vitamin B12, pantotenska kislina, folična kislina in holin. Možnost, da bi prišlo do pomanjkanja teh hranilnih snovi, je zanemarljiva. Edina mogoča izjema je pasja pelagra (črn jezik), ki je posledica pomanjkanja niacina, občasno pa je bila opažena pri slabo hranjenih ovčarskih psih.

Preobčutljivost za hrano

Skoraj vsaka hrana, ki jo običajno jedo psi, lahko pri posameznem psu postane alergena. Še vedno pa je skrivnost, zakaj pes nenadoma razvije občutljivost za določen antigen, ki je lahko le manjši in občasen del njegove prehrane. Vplivi alergije na hrano pa po navadi vključujejo motnje na koži in v prebavnem sistemu, občasno pa tudi akutno astmo.

Prebavne motnje

Nekatere težave s prebavnimi funkcijami lahko povzročijo pogojno pomanjkanje pomembne hranilne snovi, ki vpliva na pasjo kožo ali kožuh. Vendar pa je oblikovanje prehrane psa s prebavnimi motnjami pogosto zelo kompleksno in je odvisno od tega, ali vemo, katera funkcija je okvarjena. V primeru, kakršen je ta, pa lahko prehrano psa spreminjate le pod nadzorom veterinarja.

Prehrana ter stanje koze in kozuha psov