Ker pes ne bo sam lovil hrane, mu morate vi zagotoviti ustrezne hranilne snovi. V tem razdelku opisujemo, kako lahko psu zagotovite uravnoteženo prehrano.
Primerna prehrana psa je odločilnega pomena za njegovo zdravje in dobro počutje. Obroki so tudi prijetna izkušnja, ki okrepi posebno povezavo med človekom in živaljo.
V nadaljevanju je priročen vodnik z odgovori na večino vprašanj v zvezi s prehrano psa.
Splošne smerniceUravnotežena prehrana
Doma pripravljena hrana za pse
Komercialna hrana za pse
Kosti in mleko
Glede na življenjsko obdobjeMladički
Odraščajoči psi
Odrasli psi
Delovni psi
Starejši psi
Breje psice in psice z mladiči
Uravnotežena prehrana
Kot njihovi lastniki tudi psi potrebujejo uravnoteženo prehrano, ki vsebuje primerno količino beljakovin, maščob, ogljikovih hidratov, trinajst različnih vitaminov in dvajset različnih mineralov. Tako ostanejo v odlični kondiciji. Te sestavine morajo biti v hrani ne le v pravilni količini, temveč tudi v ustreznem razmerju, da je hrana popolna in uravnotežena.
Prehrana, bogata samo z mesom, ni primerna za nobenega psa. Predniki naših domačih psov so zaužili celoten plen, ne le mišic, temveč tudi kosti, notranje organe, vsebino prebavil, kožo in dlako. Vse to jim je nudilo osnovne hranilne snovi, ki bi jim manjkale, če bi bila njihova prehrana sestavljena le iz mišičnega mesa.
Doma pripravljena hrana za pseČe želimo hrano za psa pripraviti doma, moramo dobro poznati posebne prehranske potrebe živali. To zajema hranilno vrednost posameznih živil, prehrambene interakcije in načine priprave ter shranjevanja, ki lahko vplivajo na dostopnost določenih hranilnih snovi.
Ne pozabite, da psa ne morete hraniti s pravilno in z ustrezno doma pripravljeno hrano, če temu ne namenite precej časa, truda in znanja.
Nekateri lastniki psov želijo pripraviti vsaj nekaj obrokov sami. V tem primeru lahko postopoma uvedete le nekaj različnih snovi, da se prebavni sistem psa prilagodi novi prehrani. Meso, jajca, sir in kruh so nekatera živila, s katerimi se psi pogosto hranijo. Če ta živila sestavljajo večino prehrane, poskrbite, da ji dodate tudi potrebne vitamine in minerale.
Komercialna hrana za pse
Komercialna hrana za pse, ki jo izdelujejo proizvajalci tovrstne hrane, zagotovo vsebuje ustrezne hranilne snovi, je kakovostna in varna. Obstaja široka paleta receptov, vrst in sestav, med katerimi lahko izbirate, v vseh mogočih priročnih oblikah.
Pripravljena hrana za pse je bodisi popolna bodisi dopolnilna. Popolna hrana sama po sebi nudi uravnoteženo prehrano, dopolnilna hrana pa se uporablja v kombinaciji z dodatno, posebno hrano, na primer z mešanico konzervirane mokre hrane in suhe hrane. Na deklaraciji je navedeno, ali je hrana popolna ali dopolnilna.
Pripravljena hrana za pse je po navadi na voljo v dveh oblikah – kot suha in kot mokra hrana.
Suhi hrani je bila odvzeta večina vlage in je priročna ter praktična. Žival jo lahko zaužije suho ali pa se hrani doda nekaj vode.
Pri mokri hrani, kot je konzervirana hrana, je vlaga v sestavinah ohranjena.
Ne glede na to, za katero hrano se odločite, poskrbite, da ima pes v skledi ves čas dovolj vode. Bodite pozorni na to, koliko vode popije. Pes, ki je nenehno žejen, je morda bolan in ga mora takoj pregledati veterinar. Psu dajte čisti skledi s hrano in z vodo – po uporabi ju pomijte in hranite ločeno od posod, ki jih uporabljate vi. Psu nikoli ne dajajte jesti z vašega krožnika.
Kosti in mleko
Kosti so lahko primeren vir kalcija za psa, toda če mu je na voljo uravnotežena prehrana, ga bo že z njo dobil dovolj. Vendar psi uživajo, če jim damo občasno kakšno kost, saj je okusna, dobra za krepitev čeljusti, pomaga čistiti zobe in pes se z njo zaposli več ur. Pazite pa, da mladičkom daste samo velike mozgovne kosti, ki se ne odkrušijo, kar lahko povzroči hude notranje poškodbe. Psu nikoli ne dajajte piščančjih, zajčjih ali ribjih kosti ali kosti kotletov. Kosti je dobro pet ali deset minut kuhati, toda če jih kuhamo predolgo, postanejo krhke in so tako neuporabne. Psu nikoli ne dajajte jagnječjih kosti, ki na primer ostanejo od nedeljske pečenke. Najboljše so kosti, namenjene posebej za žvečenje, ki pripomorejo k zdravju dlesni in zob.
Čeprav je mleko koristen vir hranilnih snovi za mlade pse, ni nujen del prehrane mladička po odstavitvi. Mnogi pasji mladiči in odrasli psi ne morejo učinkovito prebaviti sladkorja ali laktoze, ki jo vsebuje mleko, zato se lahko pojavijo prebavne motnje. Če niste prepričani, ali vaš mladiček dobro prenaša mleko, ga za polovico razredčite z vodo, ko mu ga ponudite prvič.
Mladički
Pred odstavitvijo mladiči prejmejo večino hranilnih snovi (oz. so njihove potrebe zadoščene) iz materinega mleka. Ko je mladiček pripravljen na selitev v nov dom, je že povsem navajen na trdno hrano. Takrat je popolnoma odvisen od novega lastnika, ki mu mora nuditi povsem uravnoteženo prehrano, ki izpolnjuje vse njegove potrebe po hranilnih snoveh.
Uravnotežena prehrana je zelo pomembna za zdravo rast in razvoj mladička, če ga želimo pripraviti na aktivno, dolgo in zdravo življenje. Mladički za dober razvoj potrebujejo enake hranilne snovi kot odrasli psi, toda zaradi hitre rasti jih potrebujejo v sorazmerno večji količini. Kot človeški dojenčki imajo tudi psički majhen želodec, zato potrebujejo majhne in pogoste obroke.
V zgodnjih obdobjih razvoja vsi mladički rastejo zelo hitro. Večina pasem na splošno doseže polovico odrasle teže v četrtem ali petem mesecu starosti. Toda teža odraslih psov se zelo razlikuje glede na pasmo, psi pa tudi dozorijo pri različnih starostih. Pri velikih pasmah na primer traja dalj časa, da pes odraste, kot pri majhnih. Psi majhnih in mini pasem dosežejo težo odrasle živali v šestem do devetem mesecu, večje pasme pa pri tej starosti še rastejo. Mladič pasme novofundlanec ali doga lahko povsem odraste šele pri 18. mesecu starosti.
Mladičkom velikih in zelo velikih pasem se lahko nepravilno razvija skelet. Takih psov ni pametno hraniti pretirano, da bi rasli kar najhitreje.
Mladiček potrebuje od dva- do štirikrat toliko energije kot odrasel pes enake velikosti, saj rast zahteva veliko energije! Zaužiti morajo več beljakovin kot odrasli psi, te pa morajo zajemati vse primerne beljakovine kot gradbene elemente (aminokisline) za rast in primerno količino mineralov za zdrave kosti in zobe. Zato mladički potrebujejo velike količine hrane glede na svojo telesno težo, njihovi želodčki pa ne sprejmejo veliko. Zaradi tega je treba mladiče hraniti večkrat na dan po malem.
Pomaga tudi, če je prehrana sestavljena tako, da izpolnjuje številne koristne pogoje. Hrana mora biti koncentrirana, da pes prejme dovolj hranilnih snovi, preden se nasiti, biti mora lahko prebavljiva, da je hranilna vrednost kar največja. Poleg tega mora biti uravnotežena, kar pomeni, da vsebuje pravilno količino hranilnih snovi, ki jih potrebuje mladiček. Seveda pa mora biti tudi okusna, da jo pes z veseljem poje.
Priprava sprejemljive uravnotežene prehrane za rast je torej zapletena naloga. Na srečo hranjenje mladička ni nujno tako zapleteno, kot se sliši. Hrana, ki je posebej namenjena za rast nudi uravnoteženo in koncentrirano prehrano, ob kateri bo pes užival in se odlično razvijal.
Zdravim mladičkom ni treba dajati dodatkov, kajti to je lahko škodljivo ne glede na pasmo. Če pa se že odločite za dodatke, se pred tem posvetujte z veterinarjem, da ne bi bili morda škodljivi.
Ko dobite mladička, se o hranjenju pogovorite z vzrediteljem in ga prosite, da vam napiše podatke o prehrani. Tako boste imeli informacije o vrsti hrane ter o količini in času obrokov, na katere je vaš mladiček navajen. Prehrane nikar ne spreminjajte prenaglo, saj je za mladička že selitev v nov dom dovolj stresna in je dosledno hranjenje pomembno.
Ko mladiček pride v nov dom, se lahko pojavijo znaki slabosti in diareja. Vzrok za to je stres, ki je posledica ločitve od mame in prihoda v novo okolje. Če se pojavi diareja, ki traja več kot 24 ur ali je vedno hujša, se posvetujte z veterinarjem. Če želite spremeniti prehrano mladička, počakajte, da se najprej navadi na novo okolje, in jo nato postopoma spremenite v treh do štirih dneh.
Prehranjevalne navade mladička bodo precej odvisne od njegove starosti, pasme in individualnih značilnosti. Toda do starosti štirih mesecev vsi mladički potrebujejo štiri obroke na dan. Zatem do starosti šestih mesecev mladička hranite trikrat na dan, pozneje pa naj dobi dva obroka dnevno. Psi mini pasem dozorijo mnogo hitreje kot psi velikih pasem, zato lahko že pri starosti osmih mesecev uvedete enako prehrano kot za odrasle pse. Velike pasme pri tej starosti še hitro rastejo in jih je treba dalj časa hraniti kot mladičke.
Stanje psa bo najboljši pokazatelj, ali dobiva primerno količino hrane. Redno si zapisujte podatke o njegovi teži, da boste lahko preverjali, ali raste primerno glede na značilnosti pasme. Če je treba, lahko prehrano prilagodite, da ne bi bil pretežak ali prelahek.
Na splošno velja, da mora biti mladičku hrana ob vsakem obroku na voljo od 15 do 20 minut. Hrano, ki je v tem času ne poje, vrzite stran.
Poskrbite, da ima mladiček lastno skledo za hrano in vodo ter da sta čisti in ločeni od posode, ki jo uporabljate vi. Vedno mora imeti dovolj sveže vode. Če opazite, da je mladiček ves čas pretirano žejen, se posvetujte z veterinarjem, saj je to lahko znak, da se ne počuti dobro.
Odraščajoči psi
Ko pes odrašča, ga morate še naprej hraniti predvsem s hrano, prilagojeno za obdobje rasti. Koncentrirano hrano potrebuje za razvoj in rast trdnih mišic, močnih kosti in zdravega tkiva. Ko se po velikosti in teži razvija v odraslega psa, lahko postopoma uvedete hrano za odrasle pse.
Do takrat, ko povsem odraste, morate psa že navaditi na hrano za odrasle pse – to je lahko kadarkoli med starostjo šestih mesecev ali dveh let, odvisno od pasme. Prehranjevalna tabela za mladiče (povezava z ustreznim dokumentom) prikazuje, kdaj je treba pri neki pasmi preiti na hrano za odrasle pse. Sprememba mora biti postopna, zato novo hrano uvajajte teden dni.
Večino pasjih lastnikov upravičeno skrbi, ali je prehrana njihovega psa ustrezna. Zlasti lastniki mladičev se zavedajo, da mladički med rastjo potrebujejo veliko hranilnih snovi, in lahko se zgodi, da jim dajejo toliko hrane, kot je lahko pojedo. Mnogo psov pa rado poje preveč, kar ima lahko škodljive posledice. Temu se lahko izognete, če upoštevate navodila o hranjenju, navedena na hrani, ki jo kupite za psa.
Pri pretirani količini hrane se bo po vsej verjetnosti preveč povečala teža. Dodatna hrana se pretvori v maščobo in se shrani v telesu. Ko je pes mlad in še raste, njegovo telo proizvaja dodatne maščobne celice, v katerih hrani odvečno maščobo. Te maščobne celice z njim ostanejo vse življenje. Zato je velika možnost, da bo kot odrasel pes nagnjen k debelosti.
Pri velikih in zelo velikih pasmah lahko pretirano hranjenje hitro rastočega mladiča privede do številnih deformacij skeleta.
Zato je pomembno, da spremljate težo odraščajočega psa in njegovo splošno stanje, ter ugotovite, ali dobiva primerno količino hrane. Težo mladička redno primerjajte s podatki v tabeli rasti mladičev, da ugotovite, ali raste primerno glede na pasmo. Če ima čez rebra obsežnejše maščobne blazinice, je verjetno predebel. Če niste prepričani, ali pes primerno raste, se posvetujte z veterinarjem.
Odrasli psi
Kot vse živali tudi psi jedo, da bi zadovoljili potrebe po energiji. Prehrana, ki vsebuje pravilno količino virov energije, mora živali nuditi tudi vse druge nujne hranilne snovi v pravilnem razmerju in obsegu. Psi energijo dobijo iz maščob, beljakovin in ogljikovih hidratov. V resnici so ogljikovi hidrati uporaben, a ne nujen del pasje prehrane.
Uravnoteženi energijski viri so pomembni za zdravje psa v vseh življenjskih obdobjih. Če jih je premalo, lahko pride do hujšanja, utrujenosti in slabega stanja; če pa jih je preveč, je posledica lahko pretirana teža. Pojavijo se tudi spremljajoče težave – deformacije v rasti pri mladičih velikih in zelo velikih pasem.
Potrebe psa po virih energije so odvisne od stopnje njegove dejavnosti, na primer od tega, ali je delovni pes, ali živi v hiši ali zunaj, ali je bolan, starejši ali še odrašča. Tudi breje in doječe psice potrebujejo več energije. Če z leti vaš pes postaja manj dejaven, boste morda morali njegove obroke nekoliko zmanjšati, da se ne bi zredil.
Če kupujete pripravljeno hrano, preberite navodila na embalaži o količini, ki jo potrebuje vaš pes. Ne pozabite, da so ti podatki samo napotki, zato morate količino hrane prilagoditi glede na individualne potrebe vašega psa. Če je pes zelo dejaven, bo morda potreboval več, kot je priporočeno, če pa je mirnejše narave, bo potreboval manj. Ne pozabite upoštevati tudi druge hrane, ki jo dobi – piškoti, priboljški in druge poslastice se hitro naberejo!
Prehranjevalne navade psa in njegovo splošno zdravje boste najlažje spremljali, če boste pozorni na njegov videz. Če je pes živahen, bistrega pogleda in ni ne suh ne preobilen, je verjetno dobrega zdravja in ima ustrezno uravnoteženo prehrano. Če pa se vam zdi, da pes postaja predebel, ga morda preveč hranite. V tem primeru poskusite vzpostaviti ravnotežje tako, da zmanjšate skupno količino hrane oz. suhe hrane, če ga hranite z mešanico mokre in suhe hrane.
Večini odraslih psov, starejših od devetih mesecev, zadostuje en obrok na dan. Lahko pa hrano porazdelite v dva ali več obrokov, če je to priročnejše ali psu bolj ustreza. Ne pozabite, da imajo majhni psi majhne želodce in jim bo verjetno bolj ustrezalo, če jih boste hranili dvakrat dnevno.
Podobno po navadi potrebujejo več kot en obrok na dan tudi odraščajoči in delovni psi, breje ali doječe psice ter bolni ali okrevajoči psi. Sami presodite, ali vaš pes zaužije primerno količino hrane ob pravem času.
Delovni psi
Delovni psi, kot so psi ovčarji, policijski psi in lovski psi, imajo lahko veliko večje potrebe po energijskih virih kot odrasli psi istih pasem, ki ne delajo. Delovni psi po navadi potrebujejo več energije, na kar vpliva več dejavnikov, na primer okolje in temperatura, v kateri delajo, starost psa, gostota dlake in obseg dela.
Pravi delovni psi potrebujejo od dva- do štirikrat toliko hrane kot odrasli nedelovni psi, običajno porazdeljene na dva obroka, pri čemer je jutranji sestavljen iz tretjine, dve tretjini pa pes poje ob koncu delovnega dne. Mešana hrana po navadi ni primerna za delovne pse; potrebujejo visokokakovostno koncentrirano hrano, tako, kakršna je pripravljena za dejavne pse.
Starejši psi
Z leti bo vaš pes postal manj dejaven, in ker bo potreboval manj energije, boste morali paziti na njegovo težo in po potrebi zmanjšati njegove obroke, da bo imel optimalno težo. To je še posebej pomembno pri starih psih, saj lahko maščevje dodatno obremenjuje srce in pljuča, pa tudi mišice in sklepe.
Življenjska doba debelih psov je lahko krajša. Če postane vaš pes klinično debel, mu lahko veterinar predpiše posebno nizkokalorično dieto.
Starejši psi so bolj nagnjeni k določenim zdravstvenim težavam, zato jim sprememba prehrane lahko koristi. Raven fosforja in beljakovin na primer lahko vpliva na bolezni ledvic, vsebnost soli pa na kongestivno srčno popuščanje. Veterinar vam bo znal svetovati o primerni prehrani za vašega psa.
Pes mora imeti v skledi vedno dovolj vode. Spremljajte, koliko vode popije, in če se količina zaužite vode naenkrat poveča, se posvetujte z veterinarjem, saj je to lahko znak obolenja, na primer ledvične ali sladkorne bolezni.
Nekateri starejši psi imajo lahko nekoliko artritičen vrat in se težko pripognejo k skledi. V tem primeru skledo dvignite s tal na primerno višino ali jo postavite na stopnico.
Breje psice in psice z mladiči
Breje psice pridobijo večino teže v zadnjih štirih tednih brejosti, ko se odvija rast mladičev. Če jih med brejostjo pretirano hranite, se jim lahko nabere neželeno maščevje, kar lahko med kotitvijo povzroči težave. Na splošno velja, da mora breja psica od petega tedna naprej dobiti od 10 do 15 odstotkov več hrane vsak teden. Do časa kotitve lahko tako poje okoli 50 odstotkov več kot pred brejostjo.
Ker maternica z mladički zavzame veliko prostora v telesu, se želodec psice ne more razširiti toliko kot sicer. Zato je najbolje, da jo hranite v majhnih obrokih večkrat na dan, in sicer z bolj koncentrirano in okusno hrano, tako da lahko zaužije toliko, kot potrebuje.
Ko psica doji mladiče, se njene potrebe po hranilnih snoveh in virih energije izjemno povečajo. V tem času lahko poje od tri- do štirikrat toliko kot običajno. Tolikšno količino potrebuje, da ima dovolj mleka za mladičke in sama ostane v dobri formi. Na vrhuncu dojenja (po navadi po treh ali štirih tednih) dnevno okoli štiri do sedem odstotkov teže pretvori v mleko, ki ga sesajo mladički.
Pomembno je, da prejme več obrokov (tri ali štiri na dan) koncentrirane in zelo okusne hrane, morebiti pa tudi obrok ponoči. Hranite jo, kolikor je treba – po vsej verjetnosti ne bo zaužila več, kot potrebuje. Poskrbite tudi, da ima v tem pomembnem obdobju dovolj sveže vode.
|
