Je resnično pomembno, ali ima vaš pes v svojem repertoarju nekaj deset različnih laježev? Komu je mar, kaj vsak izmed njih dejansko pomeni? In zakaj bi se trudili razločevati med tuljenjem, ki mu sledi pritlehen lajež, ter med tremi glasnimi bevski, ki se zaključijo s stokanjem?
Resnici na ljubo je nenehno lajanje psov lahko pravi pekel.
Pritožbe sosedov nad njegovim lajanjem med vašo odsotnostjo se kar kopičijo, včasih vam ga je nerodno pustiti pred trgovino, ker s svojim glasnim laježem plaši mimoidoče, nemalokrat vzbuja strah v očeh vaših gostov, da ne govorimo o tem, da marsikdaj zaradi njega med pogovorom po telefonu ne slišite niti lastnega glasu.
Iz pasjega zornega kota je seveda vsak bevsk namenjen točno določeni stvari, in naša »krivda« je, da ne razumemo njegovih tonskih in barvnih variacij. Psi lajajo iz številnih razlogov, in pravzaprav je edini čas, ko ne lajajo, med kazanjem znakov pokornosti.
Dokler pes s svojim lajanjem zgolj čuva hišo pred vlomilci in drugimi nepovabljenimi gosti, problema seveda ne zaznamo; ko začne pes lajati na prav vsakega, ki prečka našo posest ali gre mimo naše hiše, pa postanejo okoliščine nekoliko bolj napete.
Na žalost lastniki psov velikokrat poskušajo utišati svoje pse s povzdigovanjem glasu. Ker psi ne govorijo našega jezika, jim vpitje pomeni zgolj dodatno motivacijo za nadaljnje lajanje.
Nekateri psi lajajo zgolj, da bi pritegnili pozornost lastnika. Najbolj pogost razlog, zakaj psi lajajo na mimoidoče, je navdušenje nad tem, da so s svojim glasnim direndajem nagnali stran škodoželjne nepridiprave. Opazujte jih, kako ponosni so vsakič sami nase.
Nekaterih psov ne motijo le neznanci, ki jih pot naključno prinese mimo naše hiše, pač pa tudi gosti, ki pridejo k nam na obisk. Gotovo ste že kdaj tudi vi obiskali kakšnega prijatelja, čigar štirinožni hišni ljubljenec je neprestano motil vaš pogovor s svojim nadobudnim lajanjem. Vsakršen poskus utišanja psa je bil seveda neuspešen – takoj, ko mu lastnik znova ni posvečal pozornosti, si jo je s svojim lajanjem poskusil priboriti nazaj.
Vzrok za lajež je lahko tudi ljubosumje. Kadar pes opazuje lastnika v družbi svojega partnerja, bo navadno dal vse od sebe, da prepreči njuno ljubkovanje ali kakšno drugo izkazovanje naklonjenosti. Podobna situacija se lahko zgodi, kadar je lastnik na telefonu, gleda televizijo ali se poskuša osredotočiti na vožnjo.
Verjeli ali ne, ena najpreprostejših ukan, kako vašega psa odvaditi lajanja, je naučiti ga lajati na ukaz. Začnite s tem, da poskušate namenoma izzvati pasji lajež. Podražite ga s kako igračo ali pa dvignite posodo z njegovo hrano visoko nad svojo glavo. Tudi ko psa privežete na vrv, ga to spodbudi k lajanju.
Drugi korak: Izzovite lajež in zraven izgovarjajte besedo ‘glas’ ali kaj podobnega. Če boste to vajo naredili večkrat, bo vaš pes sčasoma začel povezovati lajanje z besedo »glas«. Tako ga boste zlahka naučili lajati na ukaz. Bistvo te vaje je seveda naučiti ga ubogati tudi na ukaz »tiho« ali »stop«. Vsakič, ko preneha lajati, ga nagradite z drobnim priboljškom ali z igračo. Vaš pes bo kmalu začel povezovati prenehanje lajanja z nagrado.
Nagrada je bistven motivacijski dejavnik pri vedenju psov, zato je pomembno, da psa pohvalimo takoj, ko naredi kaj prav. To pomeni, da ga nagradimo vsakič, ko preneha lajati na ukaz, kot tudi takrat, ko ne laja, čeprav običajno bi. To ga bo motiviralo, da tudi prihodnjič ne bo kar brez razloga pričel lajati.
